Kar nekaj let je že preteklo odkar smo zgradili hišo in se vselili vanjo. Sicer pravijo, da pri hiši nikoli ni vse dokončano, saj je vedno potreba tudi kaj obnavljati, vendar pa pri nas doma vrtna ograja že dolgo čaka, da pride na vrsto. Druga večja dela smo že postorili, ko pa pride na vrsto vrtna ograja, vedno najdemo nekaj, kar je bolj nujno.
Lani se je najstarejši sin poročil in z ženo sta letos dobila dojenčico, ki jo vsi naravnost obožujemo. Sin si je z družinico opremil stanovanje nad nami v isti hiši. Sedaj ima vnukinja pol leta in čas hitro teče, zato smo se pogovarjali, da bo letos vrtna ograja na prvem mestu in bo vse ostalo moralo počakati. Kaj kmalu bo naša vnukinja namreč shodila in takrat bo vrtna ograja še kako dobrodošla. Majhni otroci znajo biti zelo hitri in ko sekundo niso pod nadzorom lahko odtavajo kdove kam. Poleg tega je v bližini prometna cesta, kar predstavlja še dodatno nevarnost.
Ko sta bila najina otroka majhna smo živeli na vasi pri mojih starših. Hiša je bila bolj na samem in daleč naokoli so bili travniki, tako da vrtna ograja ni bila potrebna. Otroka sta se lahko po mili volji igrala zunaj, skoraj brez strahu, da bi se jima lahko kaj hudega zgodilo. Poleg tega smo imeli veliko prijaznih domačih živali s katerimi sta imela veliko dela. Njuna najboljša varuška je bil naš kuža, ki je nas odrasle vedno opozoril, če se je na dvorišču dogajalo kaj neprimernega.
O takšnem otroštvu večina današnjih otrok lahko samo sanja. Vseeno pa naši vnukinji lahko omogočimo vsaj varnost na našem vrtu in pri tem igra tudi vrtna ograja pomembno vlogo. Prav tako imamo doma kužka, za katerega upam, da se bo izkazalo, da bo tudi on dobra varuška, kot je bil tisti pri mojih starših.